Select Page

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji obeležujemo UNESCO-v svetovni dan filozofije od leta 2005.

»Filozofija je uvrščena med najpomembnejše prioritete UNESCA v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. UNESCO poudarja pomen, ki ga ima filozofija kot najbolj univerzalna veda vseh časov in prostorov. Hkrati pa opozarja na pomen praktično usmerjenih filozofskih študijev v razmerju z globalnimi problemi današnjega sveta, upošteva nujnost filozofsko premišljenih konceptov, refleksije in analize v temeljih vseh UNESCOVIH programov in, ne nazadnje, poudarja pomen promocije poučevanja filozofije v šolah. UNESCOVA podpora razvoju filozofije se še posebej odraža tudi na interdisciplinarnih področjih, saj si UNESCO zelo prizadeva prispevati k zmožnosti predvidevanja prihodnosti in k razvijanju etik posameznih področij znanosti.« (Kaj je dan filozofije. Dostopno na: http://www.danfilozofije.net/domov/kaj-je-dan-filozofije, 9. 9. 2020)


Letošnji dan filozofije, katerega tema je FILOZOFIJA V ANTROPOCENU – ETIKA IN OKOLJSKA PISMENOST, obeležujemo
v četrtek, 18. novembra 2021.

Vpliv človekove dejavnosti na okolje je tako velik, da je sprožil novo geološko dobo, imenovano »antropocen«. Podnebne spremembe in posledične poplave ter požari s sušo, onesnaženost z mikroplastiko, izgube habitatov – vse te naravne katastrofe so žal postale del našega vsakdana, ki je zaradi tega za milijone ljudi čedalje bolj negotov, dobrobit prostoživečih živali pa je močno ogrožena. Toda kljub tem vsem znanim dejstvom svet in države ne ukrepajo v zadostni meri. Zato se je nujno vprašati, kaj lahko kot odgovorne državljanke in državljani naredimo, da bomo k vprašanju okoljske krize, ki jo povzroča človek, pristopili resneje in odločneje.

Dvomljivo je, da bomo potrebne spremembe lahko uvedli zgolj s tehnološkimi rešitvami in brez ustreznih etičnih vodil, saj je ravno nebrzdan industrijski razvoj pripeljal do trenutnega stanja. Prispevek k trajnejšemu, boljšemu in pravičnejšemu svetu je zato ena glavnih nalog sodobne filozofije, ki mora skupaj s širšo humanistično refleksijo izpostaviti temelje sodobne okoljske krize ter tako stopiti na pot iskanja njenih rešitev. Opisanih globalnih trendov ne bo mogoče obrniti brez spremembe našega načina razmišljanja o svetu in življenja v njem. Ustvarjalno, kritično, skrbno in sodelovalno mišljenje, ki ga neguje program filozofije za otroke, je zato eno glavnih orodij okoljskega opismenjevanja 21. stoletja, v katerem kot vrsta s svojim mišljenjem in ravnanjem določamo usodo prihodnjih prebivalcev planeta.

UNESCOV svetovni dan filozofije je dogodek, posvečen osveščanju globalnega prebivalstva glede izjemnega pomena te discipline za negovanje kritičnega mišljenja, kulture dialoga, miru in promocije človekovih pravic. UNESCO, ki poudarja pomen filozofije kot najbolj univerzalne vede vseh časov in prostorov, hkrati opozarja na vrednost praktično usmerjenih filozofskih študijev, zato je letošnja tematika dneva filozofije posvečena okoljski etiki in njeni vlogi pri ohranjanju našega življenjskega sveta.

Osrednja prireditev ob dnevu filozofije bo potekala na spletu v četrtek, 18. novembra 2021, s pričetkom ob 11.00 na spletni strani dneva filozofije (danfilozofije.net), in bo v obliki okrogle mize in prispevkov slovenskih dijakov ter študentov med drugim nagovorila problematiko:

  • obsega okoljske krize in izgledov za prihodnost;
  • utemeljitve človekove moralne odgovornosti do okolja;
  • pravične razporeditve bremen podnebnih sprememb in onesnaževanja;
  • povezave izkoriščanja okolja z drugimi oblikami eksploatacije;
  • izobraževanja za okoljsko etiko in trajnostni razvoj.

Slavnostna govorca:

dr. Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija),
dr. Marjan Šimenc (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Gostji in gosta:

dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani),
dr. Nadja Furlan Štante (Znanstveno-raziskovalno središče Koper),
dr. Luka Omladič (Inštitut za aplikativno etiko),
mag. Niko Šetar (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru)

Dogodek povezuje dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem)

Osrednja prireditev ob svetovnem dnevu filozofije bo tudi letos zaradi zdravstvenih razmer, povezanih s širjenjem virusa SARS-CoV-2, potekala v spletnem okolju. Dogodek boste lahko v živo spremljali na spletni strani dneva filozofije (danfilozofije.net) ter na Facebook profilih Slovenskega filozofskega društva, Društva za razvoj humanistike in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.


Na Gimnaziji Ilirska Bistrica bomo tudi letos obeležili svetovni dan filozofije, in sicer bodo dijaki 4. letnika gimnazije izdelali infografike, ki bodo izražale njihove lastne razmisleke na temo etike in okoljske pismenosti. Nastale infografike bomo objavili na šolskem Instagram profilu in na ta način z »ljubeznijo do modrosti« vstopili v zavest dijakov in zaposlenih naše šole ter jih – pa tudi širšo javnost – opozorili na odgovorno ravnanje človeka kot posameznika in družbe kot celote do okolja. V ozadju naše dejavnosti je cilj slediti priporočilu oziroma vabilu UNESCA ter širiti zavest o prisotnosti in pomembnosti filozofije v naši družbi. Hkrati pa želimo spodbuditi refleksijo o ravnanju človeka v odnosu do naravnega pa tudi družbenega okolja.

Pri razmisleku na temo etike in okoljske pismenosti so dijakom lahko v pomoč spodaj dostopni viri.

PRIPOROČENI VIRI IN LITERATURA:


NAVODILA ZA IZDELAVO INFOGRAFIK:

Infografika je način predstavitve informacij in znanj z grafičnimi elementi na zanimiv, enostaven in razumljiv način. Omogoča nam, da kompleksno znanje predstavimo vizualno, kar olajša razumevanje vsebine. Učinkovita infografika je zasnovana v več razdelkih oziroma sekcijah, podprta z empiričnimi podatki ali drugimi raziskovalnimi spoznanji. V infografiko vključimo le najpomembnejše informacije izbranega področja. Vsaka dobra infografika pripoveduje zgodbo, zato je pomembno, na kakšen način pripravimo besedilo in katere ključne besede izpostavimo. Vsako besedilo, ki ga vključimo v infografiko, mora biti razumljivo in jedrnato. Skladati se mora z vizualnimi elementi, ki spremljajo besedilo. Povprečna infografika vsebuje 200 do 400 besed, zaradi česar je smiselno, da besed ne porabljamo za informacije, ki jih lahko prikažemo z vizualnimi elementi. V pomoč pri izdelavi infografik vam je lahko publikacija Centra za podporo poučevanju Univerze v Mariboru iz leta 2019 z naslovom VIZUALIZACIJA ŠTUDIJSKIH GRADIV Strokovna podlaga

Format Instagram infografike je 1080 x 1080 slikovnih pik (razmerje 1:1). Infografike izdelate s spletnim orodjem Canva. Primere infografik za objavo na Instagramu si lahko pogledate na Instagram profilu Društva študentov psihologije.

Na infografikah naj bo nadnaslov: 18. XI. – SVETOVNI DAN FILOZOFIJE

Osrednji del infografik predstavlja predstavitev pomembnih informacij in vključuje vizualne elemente (slike, ikone, grafe). Na infografikah obvezno navedite vire in avtorja/ico infografik. Viden naj bo tudi logotip šole.

Infografike oziroma vsebino infografik boste v dogovoru z učiteljem predstavili v razredu pri rednem pouku. Predstavitev traja 5 minut.


IZ PRETEKLIH LET:

Za UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti 2020 / Tako smo obeležili UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti 2019

Gorazd Brne, prof. fil. in prof. soc.