Select Page

Citiranje in navajanje literature

Vsako navajanje trditev, misli ali dognanj drugih, tako dobesedno citiranje kot tudi povzemanje in parafraziranje, je treba v besedilu podpreti z referenco (citiranje), na koncu prispevka pa je treba reference navesti v seznamu literature in virov (navajanje literature). Ustrezno je treba tudi citirati uporabljene slike ali grafične priloge ter podatke v tabelah (gl. navodila za oblikovanje prispevka). V besedilu mora biti jasno razvidno, katere trditve so avtorjeve in katere so prevzete (citirane, parafrazirane, povzete) od drugod. Tistega, kar je del splošnega znanja, ni treba citirati. Za navajanje referenc med besedilom in na koncu v seznamu zbrane literature se uporabi harvardski sistem citiranja (sistem avtor–datum).

Reference med besedilom (citiranje)

Po harvardskem načinu se v besedilu na vire sklicuje v skladu z naslednjimi pravili:

  • Pri sklicevanju na neki vir ali avtorja se v okroglem oklepaju navedeta priimek avtorja in letnica izida vira; podatka sta ločena z vejico. Primer: (Tapscott, 2009)
  • Če je avtorjevo ime navedeno v besedilu, potem se poleg avtorjevega imena v oklepaju navede samo letnica izida njegovega dela. Primer: V študiji, ki je rezultat raziskovanja študentske populacije v ZDA, je Robert Kvavik (2005) ugotovil, da …
  • Če se citira delo, ki ima dva avtorja, se navedeta oba avtorja, med njima se zapiše beseda in, sledi letnica izida dela; podatka sta ločena z vejico. Primer: (Šuster in Dinevski, 2011)
  • Če ima citirano delo tri ali več avtorjev, se navede le priimek prvega avtorja, pripišeta se splošno uveljavljena kratica et al. ter letnica izida dela; podatki so ločeni z vejicama. Primer: (Griffin, et al., 2014)
  • Če se kot celota citira delo, ki ima urednika (npr. zbornik prispevkov), se za urednikovim priimkom pripiše splošno uveljavljena kratica ur., sledita vejica in nato letnica izida dela. Primer: (Knežević ur., 2014)
  • Kadar gre za dobesedni citat (navedek), se za avtorjevim priimkom in letnico navede tudi stran (p.), na kateri je citat zapisan; podatki so ločeni z vejicama. Primer: (Božič, 2013, p. 43)
  • Če je citiranih več strani iz istega dela, so strani (pp.) ločene z vejicami. Primer: (Božič, 2013, pp. 36–37, 39–41)
  • Če se citira več del istega avtorja z različnimi letnicami izida, se navedejo priimek avtorja in letnice v kronološkem zaporedju od najstarejšega do najnovejšega dela; letnice so ločene s podpičjem. Primer: (Steinbuch, 2011; 2013)
  • Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico izida, se letnici izida doda še mala črka po abecednem vrstnem redu; podatka za letnico sta ločena s podpičjem). Primer: (Steinbuch, 2011a; 2011b)
  • Če se citira več del različnih avtorjev, se podatki med seboj ločijo s podpičejm in navedejo v kronološkem zaporedju od najstarejšega do najnovejšega. Primer: (Kovač in Šauperl, 2005; Južnič, 2010)
  • Če se citira več del različnih avtorjev, med katerimi so dela, izdana v istem letu, se podatki, ki so ločeni s podpičjem, znotraj kronološkega zaporedja od najstarejšega do najnovejšega razvrstijo še po abecednem vrstnem redu. Primer: (Breeding, 2012; Bojanc, 2013; Markelj in Zgaga, 2013; Pirnat, 2013; Shelton, 2013)
  • Če avtor dela ni znan, se navede naslov dela ali prvih nekaj besed iz naslova in letnica njegovega izida. Primer: (Information literacy, 2008)
  • Kadar je avtor citiranega vira korporacija ali organizacija (korporativni avtor), se navedeta ime korporacije ali organizacije in leto izida vira. Dovoljena je uporaba standardnih okrajšav korporacij ali organizacij, pri čemer je treba ob prvem navajanju v besedilu zapisati polno ime korporacije ali organizacije, v oklepaju pa njeno kratico. V seznamu referenc na koncu prispevka se navede polno ime korporacije ali organizacije (korporativnega avtorja). Primer: Pred kratkim je mednarodno združenje The International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA, 2012) izdalo smernice …Primer: IFLA (2012) je objavila …

    Primer: (IFLA, 2012)

  • Če leto objave citiranega vira ni znano, se zapiše splošno uveljavljena kratica s. a. Primer: (Znanstvena knjižnica, s. a.)
  • Pri citiranju zakonov in predpisov se navedeta kratica zakona ali predpisa in citirani člen. Primer: (ZKnj-1, 44. člen)
  • Pri navedbi citata iz vira, objavljenega na spletu, veljajo za navajanje referenc med besedilom enaka pravila kot pri pisnih virih. Če avtor ni razviden, se navede nosilec avtorskih pravic. Datum objave je mogoče najti na dnu spletne strani (copyright) ali v naslovu. Primer: (IZUM, 2011)

Dobesedno navajanje misli, trditev ipd. drugih avtorjev (dobesedni citati ali navedki) se vizualno loči od preostalega besedila. Krajši ali vrinjeni citati (do 40 besed) se v besedilu označijo z dvojnimi narekovaji. Daljši ali samostojni citati (od 40 besed) pa se zapišejo z narekovaji kot samostojni odstavki, pri čemer se za ločitev takega citata od preostalega besedila uporabi večji presledek pred in za njim; besedilo se zamakne proti sredini (levi zamik).

Primer krajšega ali vrinjenega citata:

Besedilo. “Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata.” (avtor, leto, p.) Besedilo. Besedilo.

Primer daljšega ali samostojnega citata:

Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo.

“Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata. Besedilo citata.” (avtor, leto, pp.)

Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo. Besedilo.

Praviloma se navajajo le primarna oz. izvirna dela, izogibali naj bi se navajanju sekundarnih del oziroma posrednemu citiranju, povzemanju in parafraziranju (»citirano po«, skrajšano »cit. po«). Izjemoma, kadar primarni vir ni dostopen, je dovoljeno posredno citiranje. V primeru posrednega povzemanja se sklic na vir v besedilu zapiše v naslednji obliki: (priimek primarnega avtorja, letnica cit. po priimek sekundarnega avtorja, letnica, pp. prva stran–zadnja stran). V seznamu literature se navedejo le dela, ki so bila uporabljena (prebrana), zato se v primeru posrednega citiranja navede le referenca za sekundarnega avtorja ali bibliografski zapis publikacije, iz katere je prevzet dani citat.

Reference na koncu prispevka (navajanje literature)

Pri navajanju literature (knjig, člankov, zbornikov …) in virov (internetnih naslovov, slovarjev, zakonov …) oziroma referenc je treba na koncu prispevka navesti vsa, vendar samo tista dela, ki so bila uporabljena pri pisanju, kar mora biti v prispevku tudi razvidno. Citiranje v besedilu in seznam referenc na koncu prispevka morata biti skladna. Ali drugače: vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu literature in obratno.

Uporabljena literatura se v poglavju Reference navede po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslova, če je avtor dela neznan. Virov se ne številči; pred njih se ne dodaja označevalcev (angl. bullets), temveč se jih navaja kot nove odstavke.

Čisto na konec prispevka, za poglavjem Reference, se izjemoma lahko doda tudi seznam morebitnih drugih virov, za katere avtor meni, da bi bili za bralca zanimivi in pomembni. Poglavje Drugi viri ni dovoljeno pri znanstvenih in strokovnih člankih, ampak le pri prispevkih, kot so poročila in drugi članki ipd.

Po harvardskem sistemu je treba pri popisu referenc na koncu prispevka upoštevati naslednja splošna pravila:

  • Avtorstvo se zapiše v obliki: Priimek, Začetnica imena.
  • Za začetnico imena urednika ali več urednikov se pripiše kratica ur.: Priimek, Začetnica imena. ur.
  • Če sta avtorja dva, se med njima zapiše beseda in.
  • Če je avtorjev več (do šest), se zapišejo vsi avtorji, in sicer kot so navedeni na publikaciji; ločeni so z vejicami, pred zadnjim avtorjem se namesto vejice zapiše beseda in.
  • Če je avtorjev več kot šest, se navede prvih šest avtorjev, ki so ločeni z vejicami, sledi splošno uveljavljena kratica et al.
  • Če avtor ali urednik publikacije ni znan, se publikacija razvrsti po naslovu.
  • Kadar je publikacijo napisala organizacija, ne pa posameznik, se kot avtor navede organizacija (korporativni avtor).
  • Naslovi knjig in revij se zapišejo v ležečem tisku (angl. italic).
  • Podatki o izdaji se navedejo, če ne gre za prvo izdajo; zapišejo se v jeziku publikacije.
  • Če se citira le del publikacije, se na koncu, za vsemi bibliografskimi podatki, doda podatek o poglavju ali straneh. Strani prispevka se navedejo pri člankih, prispevkih na konferencah, poglavjih v knjigah ipd.
  • Za elektronske publikacije se za naslovom v oglatih oklepajih napiše vrsta medija, npr.: [CD-ROM], [DVD], [e-knjiga], [e-časopis], [e-revija], [online] ipd.
  • Če je publikacija dostopna na spletu, se za izdajateljem napiše URL-naslov (Uniform Resource Locator) in v oglatih oklepajih datum dostopa. Spletni naslovi ali URL-ji naj bodo aktivni (podčrtani).
  • Če ima publikacija DOI (Digital Object Identifier), se le-ta navede na koncu bibliografske enote.

Zapis osnovnih bibliografskih podatkov za:

  • knjigo z enim avtorjem: Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov: podnaslov. Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: Založnik.
  • knjigo z dvema avtorjema: Priimek avtorja, Začetnica imena. in Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov: podnaslov. IIzdaja, če ni prva. Kraj izdaje: Založnik.
  • knjigo z več avtorji: Priimek avtorja, Začetnica imena., Priimek avtorja, Začetnica imena., Priimek avtorja, Začetnica imena. in Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov: podnaslov. Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: Založnik.
  • prispevek ali poglavje v knjigi: Priimek avtorja poglavja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov prispevka ali poglavja. V: Priimek avtorja (urednika ali založnika), Začetnica imena. ur. Naslov knjige: podnaslov. Kraj izdaje: Založnik. Strani prispevka (pp. prva stran prispevka–zadnja stran prispevka) ali številka poglavja (Pogl.).
  • e-knjigo: Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov. [vrsta medija] Izdaja, če ni prva. Kraj izdaje: Založnik.Če je e-knjiga dostopna na spletu (online), se za založnikom zapišejo še naslednji podatki:

    Dostopno na: naslov spletne strani ali vira in spletni naslov ali URL [Datum dostopa].

  • več del enega avtorja z enako letnico: Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave, ki mu brez presledka sledi abecedni indeks (mala črka a). Naslov. Kraj izdaje: Založnik.Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave, ki mu brez presledka sledi mala črka b. Naslov. Kraj izdaje: Založnik.
  • prispevek iz zbornika: Priimek avtorja prispevka, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov prispevka. V: Priimek urednika, Začetnica imena. ur. Naslov zbornika. Kraj izdaje ali objave: Založnik. Strani prispevka (pp. prva stran prispevka–zadnja stran prispevka).
  • članek v reviji: Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov članka. Naslov revije, Številka letnika(številka zvezka), strani prispevka (pp. prva stran prispevka–zadnja stran prispevka).
  • članek v e-reviji: Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov članka. Naslov revije, [vrsta medija] Številka letnika(številka zvezka), strani prispevka.Če je e-revija dostopna na spletu (online), se zapišejo še naslednji podatki:

    Dostopno na: naslov spletne strani in URL [Datum dostopa].

  • članek v reviji iz baze podatkov: Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov članka. Naslov revije, [vrsta medija] Številka letnika(številka zvezka), strani prispevka.
    Dostopno na: Naziv online baze podatkov ali vira, spletni naslov ali URL [Datum dostopa].
  • diplomsko ali magistrsko delo ter doktorsko disertacijo: Priimek avtorja, Začetnica imena., Leto izida ali objave. Naslov: podnaslov. Diplomsko delo/Magistrsko delo/Disertacija. Mesto izdaje: Univerza, Fakulteta.
  • uradne dokumente (zakoni, predpisi, pravilniki)Naslov (kratica zakona ali predpisa), Leto izida ali objave. Izdajatelj/Glasilo in številka.
  • spletne strani: Avtorstvo ali vir, Leto izida ali objave. Naslov spletne strani ali spletnega dokumenta. [vrsta medija] (Datum posodobitve, če je na voljo) Dostopno na: spletni naslov ali URL [Datum dostopa].

Oblikovanje pisnega izdelka

Prispevek naj bo napisan z urejevalnikom besedil MS Word, v formatu A4, širina robov naj bo 2,5 cm. Besedilo naj bo obojestransko poravnano, napisano v pisavi Arial velikosti 12 in s presledkom med vrsticami 1,5.

Naslovna stran: zgoraj na sredini – naziv oz. logotip šolskega zavoda; osrednji del – naslov referata, nadnaslov: »Referat pri predmetu poslovno komuniciranje«, pod naslovom referata 5 ključnih pojmov oz. bistvenih elementov, ki kratko in jasno označujejo vsebino referata; spodaj levo – ime in priimek avtorja, usmeritveni program, oddelek, ime in priimek mentorja; spodaj desno – izjava o avtorstvu: “Podpisani avtor izjavljam, da je ta pisni izdelek moje lastno delo”, ki je lastnoročno podpisana; spodaj na sredini – kraj, mesec in leto.

Struktura in bistvene prvine pisnega izdelka: naslovna stran, besedilo referata (uvod, jedro, sklep), seznam literature in virov.

  • Naslovna stran: zgoraj na sredini – naziv oz. logotip šolskega zavoda; osrednji del – naslov referata, nadnaslov: »Referat pri predmetu poslovno komuniciranje«, pod naslovom referata 5 ključnih pojmov oz. bistvenih elementov, ki kratko in jasno označujejo vsebino referata; spodaj levo – ime in priimek avtorja, usmeritveni program, oddelek, ime in priimek mentorja; spodaj desno – izjava o avtorstvu: “Podpisani avtor izjavljam, da je ta pisni izdelek moje lastno delo”, ki je lastnoročno podpisana; spodaj na sredini – kraj, mesec in leto.
  • Uvod: vsebovati mora opredelitev področja, opis problema, namen, cilje, osnovne trditve, predpostavke in omejitve.
  • Jedro: osrednji, najobsežnejši in najvažnejši del; v njem predstavimo in obdelamo temo.
  • Sklep: vsebovati mora ugotovitev, ali smo dosegli cilje, potrditev ali ovržbo postavljene trditve (teze, hipoteze) in povzetek ključnega predloga oz. ključno ugotovitev; sklep mora biti naše avtorsko delo.
  • Seznam literature in virov (vsebuje naj vse tiste vire, ki jih je avtor pri pisanju članka uporabil in se na njih v besedilu tudi skliceval): napišemo na posebnem listu, in sicer po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev (PRIIMEK, Začetnica imena (leto izdaje): Naslov dela. Kraj: Založnik; uporabljene citate v tekstu je potrebno označiti in v okroglem oklepaju navesti PRIIMEK avtorja, leto izdaje in stran citata).
Poglavja in podpoglavja

Besedilo naj bo smiselno razdeljeno na poglavja in podpoglavja, ki so oštevilčena. Priporoča se členitev do največ tretjega nivoja (1.3 Naslov 3).

Seznami

V besedilu se lahko oblikujejo oštevilčeni ali neoštevilčeni seznami.

Primer oštevilčenega seznama:

  1. Besedilo
  2. Besedilo

Primer neoštevilčenega seznama:

  • besedilo
  • besedilo
Kratice, akronimi in okrajšave

Uporabi kratic in okrajšav se je treba izogibati, izjema so mednarodno veljavne oznake merskih enot. Dovoljena je uporaba standardnih okrajšav ali kratic organizacij, projektov ipd., pri čemer je treba na mestu, kjer se kratica v besedilu pojavi prvič, zapisati v polni obliki izraz, ki ga ta kratica nadomešča, v oklepaju pa kratico. V naslovih in izvlečku praviloma ni kratic. Splošno znanih kratic ni treba razlagati.

Slike

Slike se vstavijo na ustrezno mesto v besedilu. Vsaka slika se poimenuje z imenom »Slika«, oštevilči in naslovi. Naslov slike je naveden pod sliko. Na vsako sliko se v besedilu neposredno sklicuje tako, da se za besedilom vpiše »(slika 1)«, med besedilom pa npr. »na sliki 1 je prikazan …« ipd.

Priporoča se uporaba samodejnega oštevilčenja slik. Številčenje ni povezano s številčenjem poglavij. Za sliko velja vsak grafični prikaz, torej vsi grafi, fotografije, različni diagrami ipd. K slikam se ne dodaja obrob. Za naslovom slike se dopiše tudi vir slike. Vsi uporabljeni viri morajo biti navedeni v končnem seznamu literature.

Slika 1: Kratka razlaga ali naslov slike (Vir: IZUM, 2012)

Preglednice (tabele)

Tabele je treba vstaviti na ustrezno mesto v besedilu. Vsaka tabela se poimenuje z imenom »Tabela«, oštevilči in naslovi. Naslov tabele naj bo naveden nad tabelo. Na vsako tabelo se v besedilu neposredno sklicuje tako, da se za besedilom vpiše »(tabela 1)«, med besedilom pa npr. »v tabeli 1 so predstavljeni …« ipd. V legendi naj bodo pojasnjene vse kratice, okrajšave in nestandardne enote, ki se pojavljajo v tabeli. Legenda naj bo napisana pod tabelo. Pod tabelo se dopiše tudi vir za podatke v tabeli. Vsi uporabljeni viri morajo biti navedeni v končnem seznamu literature.

Priporoča se uporaba samodejnega oštevilčenja tabel. Številčenje poteka enotno in ni povezano s številčenjem poglavij. Celice so lahko med seboj ločene s črtami, priporoča se uporaba le horizontalnih črt, saj je tabela brez vertikalnih črt običajno bolj pregledna.

Tabela 1: Kratka razlaga ali naslov tabele

Knjižnice v sistemu COBISS.SI 2009 2010 2011 2012 2013
Nacionalna, univerzitetne in visokošolske 74 76 82 84 81
Splošne 60 61 61 61 61
Specialne 124 121 125 128 126
Šolske 132 141 152 159 165
Skupaj 390 399 420 432 433

Legenda: COBISS – Kooperativni online bibliografski sistem in servisi

Vir: IZUM (2014)


Vir: IZUM (2014): IZUM – Institut informacijskih znanosti, Maribor [internet]. Dostopno na: http://www.izum.si [19. 3. 2017].