Select Page

II. učna tema: Kaj lahko vem? Učni enoti: Glavne spoznavnoteoretske usmeritve in Odnos med subjektom in objektom spoznave.

Platon

UČNA ENOTA: GLAVNE SPOZNAVNOTEORETSKE USMERITVE

  • Vprašanje, ki se pojavlja v drugem, splošnem nadstropju spoznavne stavbe je, kdaj so naša prepričanja upravičena. Po odgovoru na to vprašanje razlikujemo smeri v spoznavni teoriji:
  1. Po Platonu mora imeti človek, da bi bil v nekaj upravičeno prepričan, dober razlog, ki mu mora biti dostopen, mora se ga zavedati in biti mora prepričan, da je dober. Pravimo, da mora biti razlog »interen« = t. i. »internalistična zahteva«. → Dve teoriji, ki vsaka na svoj način prideta do dobrega internega razloga:

a) Descartesova ideja o preprostih intuicijah in izpeljanih kompleksnejših teorijah. ~ Empiristično prepričanje, da psi lajajo, ki smo ga izpeljali iz tega, da smo videli in slišali več različnih psov, kako lajajo. Za vsakega izmed njih pa vemo, da laja, ker smo ga videli in slišali lajati. Naši razlogi sestavljajo piramido. Njen temelj je izkustvo. Sodbe višjega reda pa temeljijo na izkustvu. → Takšno stališče o upravičenju razumemo kot zahtevo po utemeljenosti. Vsako upravičeno prepričanje temelji na nekem zadnjem razlogu ali fundamentu in je z njim upravičeno = FUNDACIONALIZEM (razlogi za neko prepričanje se pomikajo od temelja proti vrhu in imajo obliko piramide; na dnu je temelj, ki zagotavlja upravičenje, vmesni členi pa so posredniki med njim in vrhom).

b)   Pri upravičenju nekega prepričanja moramo upoštevati tudi druga prepričanja. V našem primeru se moramo pri upravičitvi prepričanja, da psi lajajo, sklicevati na prepričanja o tem, da se vsaka živalska vrsta oglaša na poseben način, da so psi živalska vrsta itd. To lahko ilustriramo s pomočjo odprte rešetke prepričanj, ki se med sabo podpirajo (smer podpore pokaže puščica):

Prikaz: koherentizem.

  Vsi pripadniki iste vrstese enako oglašajo.  
Psi so živalska vrsta. »VSI PSI LAJAJO« Mačke mijavkajo, ptice pojejo.
Psi so si med sabo zelo podobni. Slišal sem, kako pesFido laja in kako Miško laja.

Skratka, naše prepričanje, da psi lajajo, je upravičeno samo, če je v skladu z drugimi našimi prepričanji. Seveda pa lahko prepričanja upravičijo neko prepričanje samo, če so med seboj usklajena. Naše prepričanje, da psi lajajo, je upravičeno samo, če je v skladu s celoto usklajenih naših prepričanj. Če posplošimo, je prepričanje osebe upravičeno, če je v skladu s celoto vseh njenih medsebojno usklajenih prepričanj = KOHERENTIZEM* (»koherenca« = usklajenost).

  1. Utemeljenost in usklajenost sta dva znaka, po katerih lahko človek sklepa, da so njegova prepričanja pravilna. Vendar nekateri menijo, da je zahteva, da se moramo zavedati, da so naši razlogi dobri, pretirana. Dovolj je, da je naš vir informacij zanesljiv, to dejstvo pa je lahko nam nedostopno (zunanje, eksternalno). Svoje informacije smo pridobili s poslušanjem in gledanjem psov, s katerimi smo bili v neposrednem stiku. Sluh in vid sta v takšnih situacijah (ko vidni in slušni aparat normalno delujeta) dejansko zanesljiva (nas ne varata). Naša posplošitev, da psi lajajo, je preprost induktivni sklep. Ker so takšni sklepi na splošno zanesljivi, je zanesljiv tudi ta. Ker je zanesljiv vir naše informacije (vid, sluh, enostavno sklepanje), je tudi naše prepričanje zanesljivo. Ta tretji način, s katerim lahko upravičimo naše prepričanje, je zanesljivost prepričanja in predstavlja temelj za teorijo upravičenja, katere bistvo je zanesljivost (ang. reliability) = RELIABILIZEM** (v sodobni φ priljubljen). Ideja je, da je mehanizem zanesljiv, če vodi do resničnih prepričanj.
  • Fundacionalizem in koherentizem zahtevata od osebe, ki ima razloge (upravičenje) za prepričanje, da se razlogov (upravičenja) tudi zaveda. Razlogi so notranji, »interni« = t. i. »internalistična zahteva«. ≠ Teorija zanesljivosti takšnih zahtev ne postavlja. Čeprav je zanesljivost posledica zunanjih, »eksternalnih«, razlogov in tako osebi, ki ima neko prepričanje, nedostopna, lahko z njo to prepričanje kljub temu upravičimo. Zato je teorija zanesljivosti eksternalistična.

Preglednica: glavne spoznavnoteoretske usmeritve.

UPRAVIČENJE IN RAZLOGI
morajo biti dostopni spoznavalcu.

1. DA (internalizem)                               2. NE (eksternalizem)

Upravičenje sloni na                                Teorija objektivne zanesljivosti.

                                                             RELIABILIZEM

a) temeljnih danostih               b) usklajenosti

(zaznava, intuicija,                   (koherenci)

temeljna prepričanja).              prepričanj.

FUNDACIONALIZEM             KOHERENTIZEM

 

UČNA ENOTA: ODNOS MED SUBJEKTOM IN OBJEKTOM SPOZNAVE

  • Tema, ki nas vodi iz spoznavne teorije in ki to povezuje z metafiziko oz. ontologijo: Na splošno se zdi, da so številna psihična stanja povezana z zunanjimi predmeti ali situacijami. »Imajo« predmet, h kateremu so usmerjena ali na katerega se nanašajo. Ta usmerjenost ali nanašanje = »intencionalnost« (pojem iz sholastične φ oživil avstrijski filozof iz 19. stol. Franz Brentano). Stanja, usmerjena k nečemu, se imenujejo intencionalna stanja. Predmet je objekt spoznave, oseba pa subjekt. Odnos med subjektom in objektom spoznave:
  1. Prepričanja in izjave osebe se nanašajo na predmet, ki obstaja neodvisno od nje. Oseba želi spoznati, iz česa je predmet dejansko narejen. Če posplošimo: spoznava subjekta se nanaša na stvari in situacije, ki so od nje neodvisne in ki ji zagotavljajo resničnost. Resničnost in napačnost sta neodvisni od naših misli in jezika = REALIZEM***. Do sedaj smo predpostavljali, da subjekt išče resnico, s čimer smo že sprejeli realizem (razen pri Protagori in Kantu). ≠
  2. Naš razum in jezik predstavljata neke vrste očala, skozi katera gledamo svet in s pomočjo katerih si ustvarimo predstavo o njem, tj. »naš svet«. → Predmeti, situacije in lastnosti, ki jih spoznavamo, ne obstajajo neodvisno od nas, ampak njihov obstoj določamo mi. Način določanja njihovega obstoja je odvisen od naših jezikovno-pojmovnih sposobnosti = SUBJEKTIVNI IDEALIZEM (ANTIREALIZEM)**** →

a)    George Berkeley: zunanji predmeti so zgolj naše ideje.

b)   Zmernejša različica antirealizma: govorjenje o svetu, neodvisnem od naše pojmovne sheme, skozi katero doživljamo stvarnost, nima smisla; takšno stališče pri Kantu (»kopernikanski obrat«: spoznava predmetov se ravna po zakonih našega mišljenja in ne zakoni našega mišljenja po spoznavi predmetov).

c)    Še zmernejše stališče: dostop do sveta imamo le prek jezika in njegovega razumevanja; »bit« nam je dostopna samo kot »razumljena bit in kot bit predstavljena v določenem jeziku« = »filozofska hermenevtika«. →

Na splošno antirealizem trdi, da spoznave, naših pojmov in misli, ne moremo pojasniti s pomočjo neodvisnih in objektivnih značilnosti zunanjega sveta. Temveč je naša slika sveta določena z našim jezikovnim in pojmovnim okvirom*****. Nekateri trdijo, da obstaja samo ena jezikovno-pojmovna shema, skupna vsem ljudem (ali celo vsem možnim racionalnim bitjem: po Kantu so pravila spoznave in najsplošnejši pojmi skupni vsem bitjem, ki imajo razum) = univerzalistično stališče. ≠ Drugi menijo, da obstaja več shem, ki jih med seboj ne moremo primerjati = relativistično stališče.

Preglednica: odnos med subjektom in objektom spoznave.

ALI SO PREDMETI SPOZNAVE OD NAS NEODVISNI?

1. DA                                                         2. NE

REALIZEM                                                IDEALIZEM, ANTIREALIZEM

  1. Realisti: Platon, Aristotel, Descartes, Locke in Brentano.
  2. Idealisti (antirealisti): Berkeley, Kant, Schopenhauer, Hegel in Husserl.
  • Povzetek: Ker so nekatera trdna prepričanja napačna, se epistemologijasprašuje, kaj lahko vemo. → Skepticizem: priporoča, da smo previdni in da nikoli v nič ne verjamemo. → V istem košu za smeti končajo poleg največjih neumnosti tudi najmočnejše intuicije. → Lao Zi, Dao de jing: najbolje je vedeti nekaj, toda biti skromen in misliti, da tega ne veš. ~ Sokrat: »Vem, da nič ne vem.« ≠ Nekaj zanesljivo vemo, moramo pa biti previdni in se izogibati dogmatizmu. Četudi celotne resnice nikoli ne bomo poznali, pa se ji lahko vsaj poskušamo približati.
  • »Indirektni (posredni) realizem«: Zunanjih predmetov ne vidimo neposredno, ampak na njih posredno sklepamo. Čeprav so moje izkušnje le izkušnje mojih lastnih stanj, lahko kljub temu mislim na stvari, ki jih ne morem neposredno doživeti; čeprav mi je npr. dostopna le moja lastna zaznava, lahko kljub temu govorim o psu, ki je zunanji vzrok zanjo. → Bertrand Russel: »Stavek ‚Pes’ se ne nanaša le na moje preteklo, sedanje ali prihodnje izkustvo. Z njim trdim, da obstaja trajna stvar, ki jo lahko vidijo tudi drugi, ki obstaja tudi takrat, ko je ne vidim, in ki tudi sama čuti.« → Misel o psu je misel o predpostavljenem vzroku za aktiviranje tistih čutnih stanj, ki jih normalen človek izraža z besedami »vidim psa«. Kakšno obliko pa imajo te predpostavke? Na kakšen način se nanašajo (referirajo) na zunanji predmet, tj. psa? Najprej vpeljemo ključno orodje, ki ga uporabljamo za nanašanje (referiranje), in sicer besedo »nekaj«. Tako ima naša predpostavka sedaj naslednjo obliko: obstaja nekaj, kar je v takšnem in takšnem stanju z mojimi čutili. Potem natančneje opišemo vsebino predmeta, ki ustreza vsebini predpostavke in tako zamenja besedo »nekaj«. In na koncu idejo, da obstaja zanesljiva zveza med našimi čutnimi stanji in njihovimi zunanjimi vzroki, »ker trdimo, da obstajajo psi in mačke tudi takrat, ko jih ne vidimo«, sprejmemo kot dodatno predpostavko.

Viri in literatura:

  • Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., Vezjak, B.: FILOZOFIJA ZA GIMNAZIJE, CZ, Ljubljana 2002.
  • Kunzmann, P., Burkard, F. P., Wiedmann, F.: DTV ATLAS FILOZOFIJE: tabele in teksti, DZS, Ljubljana 1997.

* Teorija, ki pravi, da so prepričanja upravičena, če so med seboj usklajena, tj. koherentna, in če se med seboj podpirajo. Koherentizem vednost predstavlja kot mrežo prepričanj ali kot splav, kjer posamezne deske tvorijo trdno celoto.

** Reliabilizem je trditev, da je prepričanje upravičeno, če je pridobljeno s pomočjo zanesljivega mehanizma.

*** Stališče, ki pravi, da zunanji svet obstaja neodvisno od nas.

**** Stališče, ki meni, da je zunanji svet odvisen od nas. Skrajni idealizem trdi, da je obstoj sveta odvisen od našega obstoja, zmernejši pa, da je nesmiselno govoriti o tem, kakšen je svet »zunaj in neodvisno od nas«.

****** Pojmovni okvir ali shema je skupek pomembnih splošnih pojmov, ki jih uporabljamo pri našem mišljenju (vsi ljudje uporabljajo pojem predmeta, lastnosti, možnosti, nujnosti, števila … → ti pojmi tvorijo skupni pojmovni okvir ali shemo človeškega rodu).