Select Page

V sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2017 smo konec januarja tudi na Gimnaziji Ilirska Bistrica obeležili mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega preganjanja in enega najhujših genocidov v vsej zgodovini.

Koordinator projekta je bil Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, častni pokrovitelj pa Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.

Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid nad Judi, ki ga je izvajala nacistična Nemčija, cilj pa je bil iztrebljenje evropskih Judov. Pri tem je bilo ubitih okrog 6 milijonov Judov, in s holokavstom je evropski antisemitizem dosegel svoj vrh.

Hkrati pa so nacisti pobili še na milijone drugih – Slovane, Rome, politične nasprotnike, vojne ujetnike …

Beseda holokavst se prvotno nanaša na žgalno daritev starih Grkov in Rimljanov, ki se je končala s sežigom daritvene živali. Pozneje se je beseda pričela uporabljati kot sinonim za množično uničenje ljudi s sežigom.

Judje, pa tudi mednarodno zgodovinopisje uporablja tudi besedo šoa, kar v hebrejščini pomeni propad, uničenje. Beseda porajmos pa označuje genocid nad Romi.

Holokavst je prizadel tudi Jude na Slovenskem, ki so živeli predvsem v Prekmurju. Po drugi svetovni vojni se judovska skupnost ni več opomogla.

Dan spomina na holokavst praznujemo 27. januarja, ker je tega dne leta 1945 Rdeča armada osvobodila zloglasno taborišče Auschwitzu na Poljskem. Ta dan je kot mednarodni dan spomina na holokavst sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 2005.

Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica smo dan spomina na holokavst obeležili pri pouku zgodovine. Čeprav je druga svetovna vojna snov četrtega letnika pa o njej že veliko vemo, saj nas ta del zelo zanima. Tako da sodelovanje pri pogovoru s profesorico Sonjo Škrlj Počkaj ni bilo težavno. Najprej smo na začetku ure hitro preleteli dogodke, ki so privedli k drugi svetovni vojni. Spomnili smo se tudi nacističnega voditelja Hitlerja in njegove ideje o uničenju ras, ki niso arijske. Njegov ideal svetlolasega fanta pa so zmotili najprej Judje, ki jih je Hitler videl tudi kot konkurenco, saj so imeli veliko denarja. Najprej so Jude zapirali v gete ter jih označevati z zvezdami in rumenimi ruticami. Naslednji postanek, in za večino tudi zadnji, pa so bila taborišča, kjer je veliko Judov, pa tudi drugih ljudi, izgubilo življenje. Pri osvetljevanju dogodkov smo si pomagali s slikovnim gradivom in besedili, ki so nastali v okviru mednarodnega projekta Kamnite solze, ki so ga oblikovali v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Ob koncu ure smo dijaki z odliko rešili tudi kviz. Ta pa nas je naučil, da se o dogodkih govori, da se ne bi ponovili oziroma, da bi takšne dogodke uspeli preprečiti.

Manca Vodopivec, 2. a


(Število obiskov: 2)