Select Page

Prispodoba votline

votlinaOdkod duša pozna ideje? V skladu s svojo antropologijo Platon odgovori, da jih pozna iz prejšnjega, onstranskega bivanja. Ideje se ne razvijajo, ampak so uzrte zopet spomnjene. Vse spoznavanje in učenje je vnovično spominjanje (gr. anámnesis):

Duša je ideje uzrla v preeksistenci, toda pri vstopu v telo jih je pozabila. Platonova najbolj znana prispodoba, prispodoba votline, prikazuje vzpon k idejam: Ljudje so podobni bitjem, vklenjenim v votlinah, ki ne morejo videti ničesar od resničnega sveta. Za dejanskost imajo sence umetnih predmetov, ki jih riše na steno votline svetlobni vir. Anamneza je tedaj podobna dogajanju, ko enega od teh nesrečnikov pripeljejo na dnevno luč in tam vidi naravne predmete in sonce, kakršni so v resnici. Sence in predmeti v votlini pri tem ustrezajo čutni izkušnji, svet zunaj pa območju intelegibilnega, se pravi umno uvidljivega. Stopnje vzpona sovpadajo s področji prispodobe daljice.

Referat: Platonova prispodoba votline.

Prispodoba daljice

Spoznavnoteoretsko jedro prispodobe daljice se izteka v racionalizem. Čim višji je ontološki položaj določenega predmeta, čim dragocenejše njegovo spoznanje, tem bolj je to spoznanje gotovo in tem bolj izrecno velja videti njegov vir v umu in ne v zrenju.

daljica

V posamičnem dodeljuje Platon območjem biti, ki jih omenja v prispodobi, naslednje stopnje spoznanja: »Tako privzemi za naše odseke tudi naslednja štiri dogajanja, ki potekajo v duši: uvidevanje (gr. nóesis) za najvišjega, umno premišljanje (gr. diánoia) za drugi odsek; tretjemu pa odkaži verjetje (gr. pístis [imeti-za-resnično]) in zadnjemu domnevanje (gr. eikasía)«. »Nóesis« in »diánoia« kot resnični spoznanji sta od empirije, čutne izkušnje, kar najbolj neodvisna spoznavna načina. Medtem ko je Sokrates še mislil na indukcijo splošnega iz posebnega, pri Platonu najvišja oblika spoznanja ni izpeljana. Ideje se ne razpirajo iz njihove vsakokratne »inkarnacije«, ampak so uzrte brez predpostavk: »Um (nóesis) prodira do prazačetka vsega, ki je sam brez predpostavk, da bi se ga dotaknil in se potem spet … spustil navzdol. Pri tem si ne jemlje za pomoč sploh ničesar čutno zaznavnega, temveč le ideje same, prehaja tako od ideje do ideje in tudi konča pri idejah.«

Vir: Kunzmann, P., Burkard, F.-P., Wiedmann, F. (1997): DTV – atlas filozofije. Tabele in teksti. Ljubljana: DZS.

Plato’s Cave (animated version)

Vir: YouTube, Plato’s Cave (animated version), dostopno na: https://youtu.be/d2afuTvUzBQ (8. 10. 2015)

The Cave: An Adaptation of Plato’s Allegory in Clay

Vir: YouTube, The Cave: An Adaptation of Plato’s Allegory in Clay, dostopno na: https://youtu.be/69F7GhASOdM (8. 10. 2015)

Plato’s Allegory of the Cave – Alex Gendler

Vir: YouTube, Plato’s Allegory of the Cave – Alex Gendler, dostopno na: https://youtu.be/69F7GhASOdM (8. 10. 2015)