Select Page

Starejša generacija prav gotovo pozna Ivka Spetiča Magajno, pesnika, pisatelja, pravnika, avtorja 23 knjižnih izdaj, častnega meščana občine Ilirska Bistrica, člana Društva slovenskih pisateljev, skrbnika zapuščine svojih stricev Franceta in Bogomirja Magajne, moža iskrivega, prodornega duha, ki domuje tako v Vremski dolini kot v polkrožni hiši pri Spetiču, ustanovitelja mnogih društev in pobudnika kulturnega dogajanja v naših krajih.

Mlajša generacija tega dejavnega gospoda, ki letos obeležuje visok jubilej pozna nekoliko manj, zato smo se na Gimnaziji Ilirska Bistrica odločili, da ga bolje spoznamo. Dijaki so prebirali njegove pesmi in kratko prozo, se poglabljali v Spetičev obsežen literarni opus in v njem iskali navdih za likovno snovanje. Nastalo je kar nekaj domiselnih in likovno dovršenih slik v kombiniranih tehnikah. Zazremo se lahko v pejsaže, na katerih domuje reka Reka, ki jo pesnik včasih v svoji domišljijo poveže s čredo divjih konj, spet drugič opazuje, kako po njej tovorijo hlodovino, ali pa se sprehaja med njenimi zatoki. Dijaki so sledili Spetičevemu včasih resigniranemu pogledu na življenje, npr. v mlinu, ki je utihnil v sušnem toku, odpadlem jesenskem listju, v snežnih gazeh, ki jih zapušča sključena postava. Nekateri dijaki so se navdušeno lotili slikanja Spetičevih humorističnih pripovedi in tako lahko uzremo ribiča s fižolovko, češnjo, na kateri raste vino, pa spet junaka, ki se po naših ulicah prešerno sprehaja s harmoniko in planinskim klobukom. Na teh ilustracijah se literarni junaki Spetičevih del utelesijo in tako moči besede dajo še slikovno obleko. Tudi ženski liki  so dobili svojo podobo ­­­­- vidimo lahko tako Justino, ki na pragu čaka prišleke, kot teto Pavlo, ki dninarje vabi k malici. Nekaj dijakov se je preizkusilo tudi v študijskem pristopu portretiranja, tako da je podoba našega motivatorja še bolj zaživela med nami.

Ob dnevu evropskih jezikov smo z gimnazijci, ki se učijo italijanščino kot drugi tuj jezik, in profesorico Eriko Gombač prebirali Spetičeve pesmi v italijanskem prevodu Sergija Šlenca, še enega pomembnega Bistričana, ki je leta 2019 prejel medaljo za zasluge za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom na jezikovnem in literarnem področju. Njegovo življenjsko delo sta Veliki italijansko-slovenski slovar in Veliki slovensko-italijanski slovar, ki ju dijaki in dijakinje zelo dobro poznajo, saj ju uporabljajo pri pouku. Najbolj pogumni dijaki in dijakinje so se preizkusili v prevajanju tako v italijanščino kot tudi v angleščino. Najraje so se soočili s Spetičevimi haikuji, ki so kratki, kot to zahteva ta literarna vrsta, a zato nič manj zahtevni.

Ilustracije, ki so jih ustvarili dijaki prvega letnika gimnazije in tehnika računalništva, ter prevode dijakov višjih letnikov smo razstavili po hodnikih naše šole, ogledate pa si jih lahko tudi na spletni strani Gimnazije.Ivko Spetič Magajna je nekaterim dijakom za nagrado izročil nekaj svojih knjig, ko so ga obiskali na njegovem domu.

Galerija likovnih izdelkov na temo Ivka Spetiča Magajne

Galerija prevodov pesmi Ivka Spetiča Magajne v angleški in italijanski jezik

Teja Logar Morano, prof. ume.