Nesebičnost
Brata sta skupaj obdelovala košček zemlje, pridelek pa sta si delila. Nekega večera sta legla k počitku, potem, ko je vsak pospravil v skedenj svoj del. Eden se je prebudil in pomislil:
»Moj brat je poročen in ima dva otroka. To mu prinaša skrbi in izdatke, ki so meni prihranjeni. Bolj potrebuje žito kot jaz. Skrivaj mu bom nesel nekaj vreč. Vem namreč, da bi odklonil, če bi mu to predlagal na glas.«
Vstal je, znosil nekaj vreč v bratovo kaščo in znova legel. Kmalu za njim pa se je prebudil drugi brat in pomislil:
»Ni pravično, da imam polovico žita z najinega polja. Moj brat ne pozna radosti družinskega življenja. Ven hodi in se zabava s prijatelji, to pa ni poceni. Zato mu bom nesel nekaj svojega žita.«
Vstal je in nekaj vreč žita prenesel v sosednjo kaščo. Naslednje jutro sta bila oba brata osupla, ko sta v svojih kaščah zagledala enako število vreč z žitom kot prejšnji večer. Vsako leto v času spravila pridelkov sta storila enako. In nikoli si nista uspela pojasniti, kakšna čarovnija je pričarala vselej enako število vreč.
Zgodba z Bližnjega vzhoda
Slonokoščene paličice
Pred davnimi časi se je na Kitajskem mlad princ odločil, da bo dal izdelati paličice za namizni pogrinjek iz dragocenega kosa slonove kosti. Ko je ta namera prišla na uho njegovemu očetu, ki je bil modrec, ga je slednji poiskal in mu povedal naslednje:
“Ne stori tega, ker te lahko dragoceni paličici popeljeta v pogubo!«
Mladi princ je bil zmeden. Ni vedel, ali oče misli resno ali se norčuje iz njega. Oče pa je nadaljeval:
“Ko boš imel slonokoščeni paličici, se boš zavedel, da se ne skladata s posodo iz peščenca, v kateri postrežemo hrano. Zaželel si boš podstavke in skodelice iz žada. Skodelice iz žada in slonokoščene paličice pa ne prenesejo preprostih jedi. Zaželel si boš slonjih repov in meso mladega leoparda. Človek, ki je okusil slonje repe in leoparda, se ne zmore več zadovoljiti z oblačili iz konoplje ter preprostim in neudobnim domovanjem. Imeti boš moral opravo iz svile in razkošne palače. Za vse to boš plačeval z denarjem kraljestva in tvojim željam ne bo konca. Kaj kmalu se boš znašel v vrtincu razkošnega življenja in brezmejnega razsipanja. Nad naše kmete se bo zgrnila nesreča in kraljestvo se bo pogreznilo v propad in opustošenje. Tvoje slonokoščene paličice bodo kot drobna razpoka v zidu, zaradi katere se na koncu zruši stavba.«
Mladi princ je pozabil na svojo muho in je pozneje dozorel v vladarja, ki je slovel po izjemni modrosti.
Zgodba kitajskega filozofa Hana Feija (3. stol. pr. n. š.)
(Število obiskov: 49)
