Select Page

V sredo, 3. oktobra 2018, je bil za nas ilirskobistriške in postojnske gimnazijce 2. letnika ter profesorice Gombač Eriko, Gabriel Marinko, Milavec Vlasto ter Habič Mojco prav poseben dan. Odpravili smo se namreč na tridnevno letno šolo v naravi, ki je potekala v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Planici.

Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica smo se tega dne v zgodnjih jutranjih urah skupaj z razredničarko Eriko Gombač zbrali na parkirišču pred šolo ter se z vmesnim postankom v Postojni, kjer smo pobrali dijake Šolskega centra Postojna, odpravili na pot proti težko pričakovani Planici. Naš prvi postanek je bil ogled dviga Aljaževega stolpa, ki je bil prvič v svoji zgodovini zaradi obnovitvenih del spuščen in prenovljen prepeljan nazaj na vrh naše najvišje slovenske gore. Končna postaja prvega dne šole v naravi je bil Center šolskih in obšolskih dejavnosti Planica, kjer smo bili nastanjeni. Po kosilu smo se zbrali v učilnici, kjer nas je vodja doma Mina pozdravila, razdelila v skupine in nam predstavila, kaj bomo počeli to popoldne. Prva skupina si je najprej ogledala skakalnice, voditeljica Tanja pa nam je predstavila splošne informacije o skakalnicah in nas poučila o zgodovini smučarskih skokov. Sledil je ogled nordijskega centra in predstavitev vetrovnikov, ki se nahajajo v njem. V enega od dveh vetrovnikov lahko vstopimo tudi navadni smrtniki, drugi pa je na voljo le profesionalnim smučarjem skakalcem, saj simulira smučarski skok/polet. Spustili smo se v klet centra, kjer smo si ogledali poletno progo za tek na smučeh, ki je utrjena z naravnim snegom, ki ga ob koncu smučarske sezone s teptalniki smučišč prepeljejo v klet, kjer se ohrani vse do naslednje zime. Povzpeli smo se tudi na vrh centra, s katerega je prekrasen razgled na okolico stavbe in bližnje hribe. Po končanem ogledu smo se povzpeli še na letalnico velikanko, ki od izgradnje leta 1969 zaznamuje dolino pod Poncami. Do vrha nam je uspelo priti vsem, premagali smo oviro 1191 stopnic. Druga skupina se je v tem času v spremstvu voditeljice Mateje odpravila na daljši pohod proti Tamarju. Odšli smo proti naravni plezalni steni, ki smo jo tudi preplezali, in se povzpeli do izvira Nadiže. Tretja skupina pa je odšla z vodičem Miho na kolesarjenje do 10 km oddaljenega jezera Jasna pri Kranjski gori. Po zaključenih skupinskih aktivnostih je sledila večerja, med katero nam je ena izmed učiteljic doma povedala nekaj osnovnih pravil glede bivanja v domu. Po večerji smo se zbrali v učilnici doma, kjer smo pregledali urnik dejavnosti v naslednjih dneh. Za večerno dejavnost smo lahko izbrali ogled pol urnega dokumentarnega filma o pripravah letalnice pred začetkom poletov ali druženje v telovadnici. Nato smo se vsi zbrali v telovadnici in odigrali igro, podobno igri “med dvema ognjema”. Sledil je težko pričakovani prosti čas, ki smo ga izkoristili za medsebojno druženje.

V četrtek, 4. oktobra, smo po obilnem zajtrku zamenjali dejavnosti med skupinami. Tako je ena skupina odšla na ogled skakalnic, druga na pohod in tretja na kolesarjenje. Po kosilu smo se zbrali na igrišču pred domom, kjer so nam vodji Miha in Mateja predstavili osnove orientacije s kompasom, nato pa smo se po skupinah pomerili v orientacijskemu teku. Vsaka skupina je morala poiskati šest kontrolnih točk in se preizkusiti v iskanju, geografskem poznavanju in znanju, ki smo ga prejeli v preteklih dneh. Seveda brez poznavanja uporabe kompasa teka ne bi bilo mogoče zaključiti. Po razglasitvi rezultatov smo imeli prosti čas do večerje. Po večerji je sledil kratek napovednik petkovega dogajanja, nato pa smo nekateri sodelovali na pevsko-instrumentalno obarvanem večeru, drugi pa pri telesnih aktivnostih v telovadnici.

Začetek petkovega jutra, 5. oktobra, je potekal po predvidenem načrtu. Zopet smo zamenjali dejavnosti med skupinami in se odpravili na ogled skakalnic, pohod in kolesarjenje. Sledil je preizkus “ziplineja, ki naj bi bil najstrmejši spust po jeklenici te vrste na svetu. Po spustu smo imeli na voljo čas za ogled treningov kanadske ter ameriške reprezentance in pa tudi slovenske mladinske reprezentance. Nekaj dijakinj je imelo srečo in se je srečalo z ameriško-kanadskim trenerjem Binetom Norčičem, ki jih je tudi povabil na trenersko mizo ob skakalnicah Stanka Bloudka, ki sta bili prvi skakalnici, na katerih je bil dosežen skok preko 100 metrov. S trenerjem sta ilirskobistriški gimnazijki debatirali o smučarskih skokih in ameriški smučarski skakalni reprezentanci. Po kosilu smo pripravili svojo prtljago in se zbrali na zunanjem igrišču, kjer je sledil še zaključni govor o šoli v naravi. Na poti proti domu smo postali pri jezeru Zelenci, ki je izvir Save Dolinke. Ogledali smo si ga s sprehajalne poti in pa tudi z razglednega mostu. Nato smo se ustavili še v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, prvem igrificiranem muzeju na svetu. Razdelili smo se v skupine in s pomočjo kartic v prvem nadstropju muzeja švigali skozi interaktivne igre o zgodovini planinstva v Sloveniji. Zadnji del ogleda muzeja je tvoril ogled filma z naslovom Svetlobe gora, ki prikazuje lepote slovenske pokrajine in zbuja zavedanje o raznolikosti in bogastvu naravne, kulturne in zgodovinske dediščine našega gorskega sveta. Po ogledu muzeja smo zaključili tridnevno šolo v naravi in dokončali tudi svojo pot proti Postojni in Ilirski Bistrici.

Galerija slik (foto: Špela Kresevič Frank)

Jan Kastelic, 2. A/IB


(Število obiskov: 4)