Na podlagi 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 43/2007) – v nadaljevanju Pravilnika – direktorica Šolskega centra Postojna in ravnateljica Srednje šole s šolskimi pravili določa:

1. Hišni red
2. Druga pravila v skladu s Pravilnikom in drugimi predpisi

1. HIŠNI RED

Splošna pravila

- Vhod za dijake se odpre ob 7.00

- Pouk se prične ob 8.00 in traja do 14.15, le izjemoma imajo dijaki pouk tudi osmo šolsko uro (do 15.15)

Časovna razporeditev šolskih ur:

1. ura: 8.00 – 8.45

2. ura: 8.50 do 9.35

3. ura: 9.40 do 10.25

GLAVNI ODMOR ZA VSE DIJAKE - 10.25 do 11.00

4. ura: 11. 00 do 11.45

5. ura: 11.50 do 12.35

6. ura: 12.40 do 13.25

7. ura: 13.30 do 14.15

8. ura: 14.20 do 15.05

V urah, namenjenih malici dijakov, je v prostoru dežuren en profesor.

- Nadomeščanje za odsotne učitelje določi vodstvo šole. Če učitelja ni k pouku 10 minut po začetku ure, dijaki počakajo, reditelj pa mora odsotnost učitelja javiti v zbornici oz. pisarni vodstva šole. Dijaki imajo prosto uro zaradi učiteljeve odsotnosti samo, če tako določi vodja šole oz. drug učitelj v zbornici. Kdor dovoli prosto uro, vpiše to v dnevnik razreda.

- Dijaki morajo imeti med poukom izklopljene telefone in druga moteča elektronska sredstva. Uporaba mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih naprav med poukom je strogo prepovedana in jo učitelj lahko kaznuje. Uporaba le-teh je dovoljena le med odmori in prostimi urami. Pri tem ne smejo motiti drugih.

- Zapuščanje šole med odmori in prostimi urami (v času pouka med prvo in zadnjo uro dijakov) brez dovoljenja razrednika ali drugega učitelja ni priporočljivo. Če dijak zapusti šolo brez dovoljenja, jo zapusti na lastno odgovornost.

- Dijaki morajo biti v šolskih prostorih v copatih, ki so namenjeni le zadrževanju v šoli. Športni copati, v katerih prihajajo v šolo, niso dovoljeni.

- Šola ne odgovarja za garderobo in druge osebne predmete dijakov. Vsak dijak ima na hodniku v pritličju oz. I. nadstropju svojo garderobno omarico s šifro, v kateri pušča med poukom in po pouku svoje stvari. Priporočljivo je, da dijaki v teh omaricah ne puščajo vrednejših predmetov. Če se omarica poškoduje, so dijaki odgovorni sami in so dolžni povrniti nastalo škodo oz. stroške popravila. Dijaki lahko pri urah športne vzgoje oddajo vrednejše predmete in denar učitelju ali dijakom, ki ne telovadijo. Dijaki lahko o morebitni kraji obvestijo razrednika, drugega učitelja ali vodstvo šole. Oškodovani dijaki oz. njihovi starši morajo večje kraje osebno prijaviti na policijski postaji. Če dijak najde izgubljeno stvar, jo preda dežurnemu dijaku, odnese v zbornico ali pisarno vodstva šole.

- Dijaki se v »klubu« lahko zadržujejo pred, med in po pouku. V klubu imajo dijaki na razpolago avtomat za sendviče, pijačo in tople napitke. Prepovedano je odnašati tople napitke iz kluba.

- Reditelj oz. dijak, ki opazi poškodbo v učilnici, mora o tem obvestiti učitelja. Predno dijaki zapustijo učilnico pospravijo stole in poberejo smeti. Reditelj pobriše tablo. Učilnice, v katerih je računalniška oprema (uč. 04, 05, 07, 08, 12) se zaklepajo. Dijaki počakajo pred učilnico, da pride učitelj in jo odklene. Med odmori se dijaki v teh učilnicah ne morejo zadrževati. Ostale učilnice so odklenjene.

- Dijaki se med glavnim odmorom lahko zadržujejo pred šolo in na igrišču ob šoli, kjer so klopi. Odhajanje iz šole v copatih je prepovedano.

- Zbornica je za dijake zaprta. Če dijak potrebuje učitelja, naj potrka in počaka. Dijaki nimajo vstopa v zbornico.

- Uradna obvestila za dijake so objavljena na oglasni deski v I. nadstropju in na spletni strani šole. Obvestila pa sporoča vodstvo tudi preko razglasne postaje. Vsa obvestila v zvezi s splošno maturo pa so na oglasni deski v pritličju. V nekaterih primerih imajo nalogo obveščanja tudi dežurni dijaki.

- Vsi uporabniki šolskih prostorov morajo upoštevati sanitarna določila in varnostne predpise. Vsi dijaki in zaposleni morajo paziti na čistočo v šoli in njeni okolici. Na šoli veljajo pravila ločevanja odpadkov in so jih dolžni upoštevati vsi na šoli.

- Zaposleni in dijaki morajo skrbno ravnati s šolskim inventarjem in drugim premoženjem šole. Prepovedano je pisanje po klopeh, stolih, stenah, itd.. Storilec mora namerno povzročeno škodo plačati. Za namerno povzročeno škodo se storilcem izreče tudi ustrezen vzgojni ukrep v skladu s Pravilnikom. Škodo, ki jo dijaki ugotovijo ob prihodu v učilnico, morajo javiti učitelju.

- V šoli in na šolskih površinah je strogo prepovedano uživanje alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanje in posedovanje le-teh. Prepovedano je tudi kajenje tobaka. Prepoved uživanja alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanja in posedovanja le-teh ter prepoved kajenja velja tudi za ekskurzije, športne dneve in druge dejavnosti, ki jih organizira šola.

- Dežurstvo dijakov

Ob vhodu v pritličju vsak dan dežura en dijak. Dežurajo dijaki III. in II. letnika. Seznam dežurnih je obešen na oglasni deski.

Na vrh

2) DRUGA ŠOLSKA PRAVILA

Celoten pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah si lahko ogledate s klikom na Pravilnik.doc ali Pravilnik.pdf.

• Sestavine vzgojno-izobraževalnega procesa so tudi ozaveščanje dijakov o varstvu okolja, zdravem načinu življenja, vzgajanje k strpnosti, zagotavljanje razmer, v katerih ne bi prihajalo do diskriminacije, nasilja itd.

• Vsebine, ki pripomorejo k prej omenjenemu, so vključene v različne predmete v skladu z učnimi načrti. V okviru obveznih izbirnih vsebin pa so organizirana tudi predavanja in delavnice (npr. o problematiki drog, o nenasilni komunikaciji itd.).

• Pomembno vlogo pri seznanjanju dijakov z njihovimi pravicami ima dijaški parlament. Nanj se dijaki lahko obrnejo tudi, če se znajdejo v stiski. Obrnejo pa se lahko tudi na svetovalno službo.

• Učitelji se morajo ustrezno odzvati na pripombe, opazke in dejanja, ki vzpodbujajo nestrpnost, nasilje itd.

• Dijaki morajo v šoli upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določa Pravilnik o varstvu pri delu, ter vsa navodila, ki jih dajejo učitelji oziroma drugi delavci šole. Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov, odgovarja dijak sam.

• Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in pri drugih organiziranih dejavnostih morajo dijaki dosledno upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma učiteljev spremljevalcev.

• Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij ali učiteljev spremljevalcev se pri izreku vzgojnega ukrepa šteje kot težja, lahko pa tudi kot najtežja kršitev.

• Za dijake 1. in 3. letnika so organizirani sistematski zdravstveni pregledi, za dijake 4. letnika pa cepljenje.

• Sistematske preglede, cepljenje in drugo zdravstveno preventivo za dijake Šolskega centra izvaja Zdravstveni dom Postojna.

• V primeru poškodbe, nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma pri drugih šolskih dejavnostih, učitelj poskrbi za dijaka tako, da mu nudi prvo pomoč in ga po potrebi pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ter o tem takoj obvesti starše. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj obvesti tudi policijo. Učitelj napiše zapisnik o dogodku in ga odda ravnatelju.

• Dijaka, ki kaže očitne znake alkoholiziranosti ali spremenjenosti zaradi neke druge droge in zato ne more spremljati pouka (ali druge dejavnosti), učitelj odstrani od pouka (ali druge dejavnosti). Preda ga svetovalni službi ali vodstvu šole. Ta izroči dijaka staršem oziroma ga pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo. V vsakem primeru morajo biti starši o tem obveščeni, prav tako pa tudi svetovalna služba.

• Z dijakom, za katerega učitelj sumi, da je pod vplivom alkohola ali drog, se kratko pogovori brez navzočnosti sošolcev. Po svoji presoji o tem obvesti tudi razrednika in svetovalno službo.

Merila in postopki podeljevanja pohval, nagrad, priznanj

• Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, priznanje ali nagrado.

• Dijak lahko prejme pohvalo za: odličen uspeh, pomoč sošolcem, delo v razredni skupnosti, delo v dijaški skupnosti oziroma dijaškem parlamentu, sodelovanje pri dogajanju na šoli (npr. pri pripravi informativnega dne itd.), vidno uvrstitev na regijskem tekmovanju (npr. na 4. ali 5. mesto, sicer pa je to odvisno od števila tekmovalcev), uvrstitev na državno tekmovanje itd.

• Dijak lahko prejme priznanje za: večleten odličen uspeh, uvrstitev od 1. do 3. mesta na regijskem tekmovanju, vidno uvrstitev na državnem tekmovanju (npr. 4. – 10. mesto), uspeh na splošni maturi (25 – 29 točk) ali poklicni maturi (17 – 20 točk) ali zaključnem izpitu (prav dober uspeh), za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil pohvalo, itd.

• Dijak lahko prejme nagrado za: uvrstitev na državnem tekmovanju od 1. do 3. mesta, druge izjemne dosežke zunaj šole, s katerimi prispeva tudi k ugledu šole (npr. samostojni nastop, razstava itd.), odličen uspeh na splošni maturi (30 – 34 točk) ali poklicni maturi (21 – 23 točk) ali zaključnem izpitu, za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil priznanje, itd.

• Predloge za pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dajo: razrednik, kateri koli drug učitelj, drug strokovni delavec šole, mentor dejavnosti, zaradi katere naj bi dijak dobil pohvalo, priznanje ali nagrado, oddelčna skupnost dijakov, šolski dijaški parlament.

• O predlogih za pohvale, priznanja in nagrade sklepa učiteljski zbor oddelka, iz katerega je dijak, oziroma učiteljski zbor šole.

• Pohvale in priznanja so pisna. Dijakom jih praviloma podeli razrednik ob delitvi spričeval.

• Nagrade so praviloma knjižne, lahko pa tudi umetniške slike itd. O vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z razredniki oziroma drugimi učitelji. Nagrade podeli dijakom razrednik ob delitvi spričeval, lahko pa tudi ravnatelj.

• Šola vodi evidenco o podeljenih pohvalah, priznanjih in nagradah (npr. v šolski kroniki). Imena in priimki dijakov in njihovi dosežki se objavijo tudi na oglasnem prostoru za dijake in v zbornici ter na spletni strani šole.

Lažje, težje in najtežje kršitve šolskega reda

• Za kršitve, določene s Pravilnikom in temi Šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi (31. člen). 32., 33. in 34. člen Pravilnika okvirno določajo lažje, težje in najtežje kršitve, s temi pravili pa so nekatere kršitve natančneje opredeljene:

• Lažje kršitve:

• neprimeren odnos do pouka: klepetanje med poukom, zamujanje k uram posameznih predmetov, zamujanje pri drugih dejavnostih, ki so del vzgojno-izobraževalnega procesa (razen če gre za zamujanje iz utemeljenih razlogov, ki jih določa 21. člen Pravilnika), ukvarjanje (med poukom) z dejavnostmi, ki ne sodijo k pouku ali drugemu vzgojno-izobraževalnemu delu), neupoštevanje učiteljevih navodil in opozoril, neprinašanje učnih pripomočkov in sredstev (npr. učbenikov, opreme za športno vzgojo ali praktični pouk itd.), samovoljna zapustitev pouka ali druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti, nedelanje domačih nalog itd.;

• neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,

• neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja: pisanje po klopeh, stenah, mizah itd., neupoštevanje določil hišnega reda itd.

• kajenje,

• neprimerno obnašanje na funkcionalnih zemljiščih šole,

• zadrževanje na hodnikih pred učilnicami med poukom,

• malomarno opravljanje nalog reditelja in dežurnega dijaka,

• uporaba mobilnih telefonov med poukom.

• Vse kršitve, ki jih določa 32. člen Pravilnika, in so natančneje opredeljene s temi pravili, se štejejo kot lažje, če gre za enkratna oziroma redka dejanja posameznega dijaka. Ponavljajoče se istovrstne lažje kršitve ali več lažjih kršitev, se obravnava kot težjo kršitev.

• Težje kršitve:

• ponavljajoče se lažje kršitve,

• samovoljna prisvojitev tuje stvari,

• ponarejanje (npr. ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, ponarejanje opravičil in podpisov staršev, lažno prikazovanje identitete itd.),

• žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žaljivi napisi itd.),

• posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,

• neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,

• namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.

• Najtežje kršitve

• ponavljajoče se istovrstne težje kršitve,

• psihično ali fizično nasilje,

• uživanje alkohola ali drugih drog, prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,

• posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,

• ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,

• samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,

• posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

• namerno uničevanje šolskega in drugega premoženja,

• neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je ali bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,

• neopravičena odsotnost, ki presega 35 ur.

• O tem, koliko lažjih kršitev se šteje za težjo ali najtežjo kršitev, presodi razrednik v sodelovanju z oddelčnim učiteljskim zborom oziroma celotnim učiteljskim zborom.

• Kršitve veljajo za pouk in za vse dejavnosti, ki jih organizira šola (npr. športni dnevi, ekskurzije, druge obvezne izbirne vsebine itd.).

• Učitelj, ki je kršitev ugotovil ali bil nanjo opozorjen, in se prepričal o njej, jo vpiše v dnevnik.

Vzgojni in alternativni ukrepi – 35. in 36. člen

• 35. člen Pravilnika določa naslednje vzgojne ukrepe:

• opomin,

• ukor razrednika,

• ukor oddelčnega učiteljskega zbora,

• ukor učiteljskega zbora,

• izključitev.

• 36. člen Pravilnika predvideva naslednje alternativne ukrepe:

• pobotanje/poravnava,

• poprava škodljivih posledic ravnanja,

• opravljanje dobrih del,

• premestitev v drug oddelek (lahko se določi namesto ukora učiteljskega zbora),

• pogojna izključitev (lahko se določi namesto izključitve),

• druge alternativne ukrepe, določene s Šolskimi pravili: sodelovanje pri urejanju okolice šole in šolskih prostorov izven pouka (npr. športne dvorane, garderob, učilnic itd.), dežurstvo na hodnikih, dodatno rediteljstvo, izdelava manjkajočih domačih nalog in izdelava dodatnih nalog po navodilih učitelja, priprava in predstavitev seminarskih nalog v oddelku, pomoč slabšim dijakom, pomoč pri organizaciji različnih dejavnosti na šoli (dneva »odprtih vrat«, informativnega dneva, tekmovanj itd.).

• Alternativni ukrepi se lahko določijo namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen:

• premestitve v drug oddelek, ki se lahko določi namesto ukora učiteljskega zbora in

• pogojne izključitve, ki se lahko določi le namesto izključitve.

• Dijak ima pred izrekom vzgojnega ukrepa pravico do ustnega ali pisnega zagovora.

• Dijak se mora strinjati z določitvijo alternativnega ukrepa – podpiše IZJAVO O STRINJANJU.

• Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta.

• Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen. Alternativni ukrep se lahko določi večkrat.

• Alternativni ukrep naj bo po možnosti povezan z »naravo« kršitve Pravilnika oziroma Šolskih pravil.